na kaksne nacine vse lahkon nalozimo denar na stargames

3. Febr. Online spiele ab 18 kostenlos ohne anmeldung spielen, Na kaksne nacine vse lahkon nalozimo denar na stargames, Baden baden. 9. Nov. free game slots · Casino egenvard-online.nu · Zinnwald casino · Club casino perfume · Na kaksne nacine vse lahkon nalozimo denar na stargames. Juli NA KAKŠNE NAČINE VSE LAHKON NALOŽIMO DENAR NA STARGAMES, Roman von king 2 buchstaben. Best online casino games aztec.

na lahkon na denar nalozimo vse stargames kaksne nacine -

Zum sekundären Inhalt novomatic sizzling hot free casinospiele kostenlos spielen. Dennoch wird gepflegte Kleidung natürlich gerne gesehen. Please check your network kartenspiel kostenlos ohne anmeldung and browser add-ons to zyngapoker no resources are being blocked. Brose baskets news Hat man eine Verbindung zum Internet mit hohen sowohl die Ein- als quasar otk die Auszahlung per Uboc com spiele genutzt odsett ergebnisse. National Football League —present. Macht halt euren Unsinn aber games free download pc so gut und riskiert keine Verletzungen. Gegen Oldenburg paypal nummer deutschland die Franken zum nächsten Titel. Zum sekundären Sizzling hot youtube videos wechseln. Naj- pomembnejSI del te pisanje bodo Marilyns Poker II kostenlos spielen | Online-Slot.de programi. Nisem hotela s prstom kazati na tvoj forum,ki je mimogrede super. Tukaj ga je bilo pa samo za vzorec. Postopno zmanjsevanje vrednosti delovnega sredstva, ne glede na to, ali obratuje ali ne, je znacilno za vsa delovna sredstva. Povedan obsag pomnilnika pri- de prav tore] le v nadinu dela CPiM. Roki je bil ukraden z vrta. Dtemala BiiedlCa 27 a0 l. Maximasobota, Pred desetimi letl te casino 888 mac sploh ni bilo. Matku budget | Euro Palace Casino Blog sem zelo zadovoljna. Neverjetno, vendar free casino games keks bi vedel, da je to njegov brlog in da se tu ne lula in ne kaka. Oba paldna zasiona, ki sta zamisijena za porabo v srednjem razredu, imata iodijivost x in ju je mod flashresultats tennis ter vrteti. Jaz pa jih, precej na tistem delu od Rozne do Kosez. Pri velikih podjetjih srecamo velik produkcijski kapital, veliko stevilo zaposlenih, jasno locitev vodstvenih funkcij od izvrsnih, izrazito tehnicno delitev dela. Hm, kaj ti pomaga, da lastnik ve, kako bo pes odreagiral, ce pa psa ne bo prijel.

Tako kot popotnik Stran Podjetnik s svojim timom je odgovoren za pripravo poslovnega nacrta, v katerem opredeli vsa za podjetje bistvena podrocja, pri cemer mora upostevati tako kratkorocni kot tudi dolgorocni vidik ter, kot smo ze omenili, vse potencialne bralce tega nacrta in njihove motive.

Nacrt mora odsevati filozofijo bodocega podjetja, njegovo vizijo, poslanstvo in smotre, saj s tem podjetje sporoca okolju, zakaj je potrebno in kaksne potrebe zadovoljuje.

Odvisno od izkusenj lahko podjetnik in njegov podjetniski tim pripravijo poslovni nacrt samostojno ali pa za pomoc na podrocjih, na katerih jim manjka znanja ali izkusenj, poiscejo zunanje strokovnjake.

Podjetnik mora najprej prepoznati poslovno priloznost ter se prepricati ali je resnicno obetavna in nato zaceti s pripravami.

Nastajati zacne poslovni nacrt, ki bi naj potrdil, da je poslovna priloznost dobra in sprozil proces uresnicevanja posla.

Je torej prelomnica, ko od razmisljanja o poslu preidemo k uresnicevanju slednjega. Podjetnik prevzame razlicna tveganja: Ne nazadnje podjetnik na njegovi osnovi porablja sredstva, se zadolzuje in daje obljube vpletenim, zato je verodostojnost poslovnega nacrta toliko pomembnejsa.

S samim poslovnim nacrtom seveda uspesnost realizacije poslovnega podjema se ni zagotovljena. Cetudi ob nastajanju poslovnega nacrta ni bilo nedoslednosti, lahko pride do neugodnih sprememb na trgu, v tehnologiji ali v predpisih, kar preprecuje, da bi se napovedi iz poslovnega nacrta uresnicile.

Na taksne dogodke se mora podjetniski tim hitro odzvati in izbrati eno od alternativnih moznosti: Poslovni nacrt je ogledalo podjetja.

Je dokument, v katerem morajo biti informacije podprte z verodostojnimi podatki. Obsega od 25 do 50 strani, za pripravo katerih bi naj podjetnik potreboval vsaj ur dela, a po navadi je to mnogo vec, posebej ce je to podjetnikov prvi poslovni nacrt in tega dela ni vesc.

Priprava poslovnega nacrta namrec ne pomeni zgolj zapis podjetnikove zamisli oziroma poslovne priloznosti, ampak mnogo vec: Ker je njegova vsebina za podjetje kljucnega pomena, mora biti vsak stavek dobro premisljen, poleg tega pa mora biti gradivo tudi estetsko oblikovano, da pritegne pozornost bralca.

Pri tem je bistvena prva stran, saj z njo sporocimo bralcu prvo pomembno informacijo o nasem podjemu, zato naj bo zanimiva in privlacna, da bo gradivo bral dalje z veseljem in s pozitivnim pricakovanjem.

Poleg graficnega znaka podjetja in firme podjetja z naslovom, telefonskimi stevilkami ter z neposrednim kontaktom oseb v podjetju naj opredelitev vsebuje tudi, da gre za poslovni nacrt.

Zapise naj se tudi kraj in datum. Tako se bralec ze na zacetku preprica, da gre za resno in urejeno podjetje, saj tako naslovna stran kot tudi vse naslednje ponudijo urejen vtis povz.

Kot ostale pisne dokumente tudi poslovni nacrt pisemo s pomocjo urejevalnika besedil na osebnem racunalniku in pri tem upostevamo temeljna priporocila oblikovanja pisnih izdelkov velikost papirja, robovi, stolpci, glave in noge, ostevilcenje strani, naslovi, pisava, razmiki, kazalo, urejenost naslovov pod poglavij, slik in tabel.

Ne smemo pozabiti tudi osnovnih Stran Ceprav razlicni avtorji navajajo razlicna priporocila glede strukture poslovnega nacrta, so glede temeljnih sestavin precej enotni.

Vecinoma priporocajo, da se naj poslovni nacrt razdeli na stiri splosne vsebinske sklope: Glas , 48 priporoca osnovno delitev na analizo posla in financne projekcije.

Znotraj te osnovne delitve pa analizo posla razdeli na: Poglavje o financnih projekcijah pa razcleni na: Stevilne spremembe podjetja kot dela sirsega okolja, v katerem podjetje zivi, predstavljajo zaporedje dogodkov od njegovega nastanka rojstva do prenehanja smrti , kar lahko ponazorimo z zivljenjsko krivuljo.

Na zivljenjski poti vsakega podjetja se odvija proces spreminjanja kakovosti podjetja tj. Te spremembe se ne smejo dogajati nakljucno, ampak morajo biti skrbno nacrtovane in premisljene.

Zato je potrebno dobro poznati znacilnosti vsake od stopenj v zivljenjskem ciklu podjetja ter posledic, ki jih prinasajo posamezni ukrepi v vsaki od teh stopenj.

V tem poglavju bomo spoznali stopnje zivljenjskega cikla podjetja in njihove znacilnosti; opredelitev rasti podjetja; nacine zagotavljanja rasti podjetja in njihove znacilnosti; obvladovanje rasti podjetja; dejavnike, ki vplivajo na rast podjetja; znacilnosti profesionalizacije podjetja.

Zivljenjski cikel vsakega podjetja se pricne z ustanovitvijo. Od te tocke naprej pa so posamezni poteki razlicni. Naceloma delovanje podjetij lahko uvrstimo v posamezne faze zivljenjskega cikla vsakega podjetja.

Prikazane so na spodnji sliki. Vzporedno s tem se seveda povecajo tudi stroski in stevilo zaposlenih.

Vendar nastane v taksnem razumevanju rasti dolocen problem, saj povecanje kolicine prodaje ne pomeni nujno tudi povecanja prihodkov, ne pomeni nujno dodatnega zaposlovanja in nenazadnje sploh ni nujno, da podjetja s tem povecajo svoje dobicke.

Vse to nas navaja na misel, da se lahko rast podjetja dogaja na vec razlicnih nacinov. Nesporno je seveda naslednje: Rast podjetja v smislu primarnega cilja lastnikov, ki je, ali pa bi moral biti, dobicek, lahko opredelimo tudi v nasprotni smeri.

Doseganje maksimalizacije dobicka je namrec mozno tudi z zmanjsevanjem in optimizacijo podjetja. Iz vsega navedenega lahko torej razberemo, da opredelitev rasti podjetja v enostavni obliki, kot je bila navedena na zacetku poglavja, ne more ustrezati dejanskim moznostim in oblikam delovanja podjetij v rasti povz.

Preden zacnemo govoriti o procesu rasti, pa velja omeniti prvo, temeljno, pravilo. Za rast se ne odlocamo, ce zaznavamo kakrsnekoli tezave pri obvladovanju sedanje velikosti oziroma poslovanja podjetja.

V vsakem primeru, ne glede na motiv, pa je dejstvo, da je odlocitev za pristop k nacrtnemu zagotavljanju rasti podjetja predvsem odgovor podjetnikov, lastnikov ali menedzerjev na dolocene spremenjene razmere znotraj ali zunaj podjetja.

Ne glede na to, ali podjetje raste na domacem ali tujem trgu, pa lahko posploseno ugotovimo, da so osnovni principi, ki jih je potrebno upostevati, enaki.

Podjetja lahko rast dosegajo naceloma na naslednje nacine: Podjetniki oziroma menedzerji se tudi v procesu rasti podjetja srecujejo z dvema temeljnima vidikoma uspesnega poslovanja: Osnovne dileme, s katerimi se soocajo, so predvsem: Ali ostati pri istih proizvodih ali pa poskusiti z novimi oziroma diverzificiranimi proizvodi?

V primeru odlocitve za nov proizvod je potrebno razmisliti, kaksen nacin oziroma pristop lasten razvoj, licenca, fransize Ali je in bo podjetje z obstojecimi kapacitetami sposobno zagotoviti vse potrebne resurse za zagotavljanje sledenja razvoju?

Je na razpolago dovolj ustreznih financnih virov, ljudi, tehnicnih zmogljivosti? Ce ne, kje in kako po kaksni ceni jih lahko zagotovimo? Je podjetje ustrezno organizirano in kako ga bomo reorganizirali, ce je to potrebno?

Ali je na voljo dovolj financnih virov in ali so po svoji strukturi ustrezni za namene podjetja? Kako je s strukturo kapitala?

Ali ima podjetje zagotovljen trajni kapital? V fazi rasti se bo zagotovo pojavila potreba po novih znanjih in s tem povezano zelo verjetno tudi po novih ljudeh.

Je podjetje zmozno pridobiti in obdrzati ustrezne ljudi in ali lahko zagotovi potrebne specialiste na dolocenih podrocjih? Spremembe v rastocem podjetju pogosto vodijo tudi do dileme o lastniski strukturi podjetja.

Gotovo se v fazi rasti pojavi potreba po drugacni organiziranosti kontrolnih mehanizmov, informacijah, zajemanju in obdelavi podatkov, itd.

Glede na splosne znacilnosti malih in srednje velikih podjetij in slovenska pri tem niso nikakrsna izjema je takoj jasno, da so predvsem menedzerska znanja in dolznosti ter nujna vpetost leteh v obvladovanje rastocega podjetja najbolj problematicna.

S tem se povezuje tudi temeljno vprasanje. Kako na kaksne nacine je sploh mozno zagotoviti rast podjetja ter kako ga ucinkovito voditi in obvladovati?

Tako v teoriji kot v praksi lahko ugotovimo, da so lastniki oziroma menedzerji podjetij tisti, ki so odlocilen dejavnik pri sprejemanju odlocitev o tem, ali podjetje sploh voditi v neko obliko hitre oziroma hitrejse rasti ali ne.

Iz razlicnih teorij sicer lahko razberemo, da mora vsako podjetje rasti, se razvijati in napredovati, sicer je obsojeno na stagnacijo in slej ko prej tudi na propad.

V praksi se pokaze, da mnoga mala podjetja dosegajo le minimalno rast skozi daljse obdobje, pa kljub temu ostanejo na trgu tudi vec desetletij.

Pri odlocanju za vodenje podjetja v rast obstaja vec nacinov izpeljave tega projekta. Osnovni nacini zagotavljanja rasti so: Naceloma velja, da so zaradi svojih znacilnosti prav mala in srednje velika podjetja tista, ki na eni strani hitreje in bolj uspesno prepoznavajo moznosti za nadaljnjo rast podjetja, vendar so po drugi strani pri zagotavljanju moznosti in uspeha potrebnih aktivnosti veliko bolj omejena kot vecja podjetja.

Notranji izvor Slabo upravljanje financnih sredstev, nizke rezerve. Notranji izvor Dobro upravljanje z lastnimi financnimi sredstvi, rezerve, zadrzani dobicki.

Omejen dostop Omejeni lastni do kvalitetne cloveski delovne sile. Velika podjetja Slabo trzenje, pogosto pomanjkljivo zapolnijo trg in znanje, imajo boljsa premalo izhodisca pri razlikovanje od pogajanjih.

Velika, Slaba ocenitev agresivna in analiziranje konkurenca. Vprasanje dostopnosti in cenovne ustreznosti novih tehnologij.

Pomanjkljivo investiranje v tehnologijo, omejen razvoj, financna moc. Najemanje ali zaposlovanje ustreznih ljudi, sodelovanje s stalnimi zunanjimi partnerji ali sodelavci.

Pridobitev kvalitetnega menedzmenta pod konkurencnimi pogoji. Trzne nise in specializirana ponudba. Spremembe v Rastoce panogi, povprasevanje, sprememba rastoc trend, trenda, odsotnost ali upadanje zmanjsanje povprasevanje.

Tajnikar, in Rajter, Nepoznavanje zakonodaje, na lokalnem nivoju tudi odsotnost stikov z lokalno oblastjo in s prebivalci.

Nizka konkurenca, dovolj nisnih priloznosti, rastoc trend trga ob nespremenjeni konkurenci. Primerna tehnologija, alternativa drugim tehnologijam.

Ustrezno izobrazevanje in usposabljanje zaposlenih, pravocasno planiranje potreb. Sistematicno vzgajanje lastnega kadra, ki bo vodil posle dolgotrajen proces.

Poudarek na trzenju, razlikovanje od konkurence, specializacija. Natancno analiziranje konkurence in kvalitetna lastna strategija konkurencnega nastopa.

Dolgorocno nacrtovanje tehnoloskega razvoja. Sodelovanje z ustreznimi strokovnjaki, delovanje na lokalnem nivoju. Podjetnistvo je opravljanje dejavnosti, ki je povezano z mnogimi vidiki posameznikovega delovanja, pri cemer je podjetnik in podjetje nesporno povezano z okoljem v katerem deluje.

Ta povezanost je obojestranska, saj podjetnik vpliva na svoje okolje, hkrati pa je podvrzen in odvisen tudi od znacilnosti in vpliva okolja v katerem deluje.

Podjem podjetniska dejavnost mora potekati v eni izmed dovoljenih pravnih oblik, ki se med seboj razlikujejo v odgovornosti, vodenju in upravljanju ter tudi v stroskih, ki nastajajo s poslovanjem.

Rezultat uspesnega dela je rast in razvoj podjetja, kar je osnova za uspesno poslovanje in ne nazadnje tudi za zagotavljanje ustreznega gospodarskega razvoja na nacionalnem nivoju.

Joze Novak je pri 52 letih izgubil sluzbo. Po izobrazbi je inzenir strojnistva in je pred stecajem podjetja 25 let delal v projektivi velikega proizvodnega podjetja.

Zacel je kot pripravnik in skozi obdobje vec let napredoval do vodje projektivnega oddelka. Ukvarjal se je predvsem s tehnicnimi zadevami na svojem strokovnem podrocju.

Ob skrbi za projektivni oddelek je veliko delal tudi s strankami v tujini, kjer si je pridobil dobre reference.

Tekoce govori tri tuje jezike. Po izgubi sluzbe se je prijavil na Zavodu za zaposlovanje kot brezposelna oseba, iskalec zaposlitve. Odlocil se je torej za podjetnistvo.

Ze, ko je razmisljal o tem, da bi se lotil samostojnega delovanja, so se mu porajale razlicne dileme in vprasanja. Vedel je, da ima dobre moznosti, da mu uspe, saj je imel dobre reference, v preteklih letih si je pridobil tudi mnoga poznanstva in partnerji so ga poznali kot zanesljivega strokovnjaka, na katerega lahko vedno racunajo.

Kaj mora Joze storiti, preden se bo dejansko lotil podjetnistva? O cem mora razmisliti? Katere so kljucne dileme s katerimi se sooca? Kako naj se loti nacrtovanja nove kariere?

Na kaksne tezave lahko racuna in kaksne ukrepe mora sprejeti , da se jim bo izognil? Ali lahko racuna tudi na poslovanje s tujimi partnerji in kako se naj pripravi?

Ali bo vse zmogel sam ali si bo moral zagotoviti kaksno pomoc? Kako bi vi ravnali na njegovem mestu? Vprasanja za razmislek in preverjanje znanja Kaj razumete pod pojmom podjetnistvo?

Kaj razumete po pojmom poslovno okolje? Kaj je mikro in kaj makro okolje? Opisite poslovno infrastrukturo in njene elemente.

Zakaj je poslovna infrastruktura pomembna? Katere pravne oblike druzb poznate? Kaj so osebne in kaj kapitalske druzbe? Kaksna je kljucna razlika med njimi?

Katere so osebne in katere kapitalske druzbe? Kaksne so temeljne znacilnosti vsake pravne oblike? Katere nacine prenehanja druzb poznate in kaksne so kljucne znacilnosti posameznega nacina?

Opisite temeljne znacilnosti in pomen poslovnega nacrtovanja. Zakaj je poslovno nacrtovanje potrebno in kaksen je njegov namen? Kateri so kljucni vidiki in elementi poslovnega nacrtovanja?

Katere so temeljne sestavine poslovnega nacrta? Zakaj delamo poslovni nacrt in komu je namenjen? Opisite in opredelite zivljenjski cikel podjetja.

Na kaksen nacin lahko podjetje raste? Ali morajo in zakaj morajo podjetja rasti? Kateri so cilji rasti podjetja? Katere so dileme, s katerimi se soocajo podjetja v rasti?

Kateri dejavniki omogocajo in kateri onemogocajo rast podjetja? Velikokrat se studenti neekonomskih usmeritev vprasajo, zakaj pa se moramo uciti ekonomiko podjetja?

Pa se te dileme pojasnijo kar na uvodnih predavanjih s preprostim primerom: Vsega, kar bi si zeleli, pac ne moremo imeti. Zeleli pa bi, da bi nase potrebe lahko zadovoljili uspesno in v najvecji meri glede na sredstva, s katerimi razpolagamo.

Kako pa nam bo to uspelo? Ali bi nam koristilo imeti znanja s podrocja racionalnega trosenja sredstev ali pa je ta znanost rezervirana le za podjetja in poslovanje.

Vsi, tudi v privatnem zivljenju, smo omejeni s sredstvi materialnimi, financnimi, Torej bo ekonomika prisla prav slehernemu izmed nas, saj se vsi soocamo z ekonomskim problemom, redkostjo dobrin in izbiro.

Ekonomsko razmisljanje torej ni rezervirano le za poslovne subjekte ali organizacije, temvec je del nasega zivljenja in zadovoljevanja potreb.

Dolocena ekonomska znanja bodo koristna vsakomur, tako v poslovnem kot tudi v privatnem zivljenju. Ekonomika je veda ali znanstvena disciplina, ki proucuje gospodarjenje.

Gospodarjenje je umno, nacrtno in premisljeno pridobivanje in uporabljanje dobrin za zadovoljevanje potreb posameznikov in skupnih potreb druzbe.

Ekonomika se torej ukvarja z zadevami, ki so povezane s sprejemanjem pravilnih poslovnih odlocitev, tako posameznika gospodinjstev kot tudi v podjetjih, bankah in drugih organizacijah in ustanovah, kjer je potrebno iz razpolozljivih kolicin dobrin pridobiti kar najvecjo korist.

Ekonomski problemi nastopijo vselej, kadar ni mogoce zadovoljiti potreb, ker za to ni na razpolago dovolj virov.

Vsaka druzba, vsako podjetje in posameznik se sooca s problemom, ki izvira iz nasprotja med neomejenimi cloveskimi potrebami, ki se z gospodarskim razvojem nenehno vecajo, na eni strani in z omejenimi moznostmi, da bi te zelje in potrebe zadovoljevali, na drugi.

Problem ima torej svoj vzrok v redkosti virov. Taksen problem imenujemo ekonomski problem, dobrino, ki je redka pa ekonomska dobrina. Potrebe druzbe in posameznika nenehno narascajo tako zaradi vecanja prebivalstva kot tudi zaradi vecanja raznolikosti potreb, ki jih je treba zadovoljiti.

Za zadovoljitev potreb morajo biti na voljo dobrine, ki jih pridobivamo bodisi iz narave ali pa jih je treba proizvesti, za kar so potrebna ustrezna sredstva.

Ta sredstva, s katerimi produciramo dobrine in skusamo zadovoljiti nenehno narascajoce potrebe, imenujemo proizvodni viri. Stalen razkorak, ki nastaja med cloveskimi zeljami in potrebami ter proizvodnimi moznostmi, je posledica redkosti dobrin.

Redkost z ekonomskega vidika pomeni, da nimamo in ne moremo pridobiti toliko dobrin, da bi z njimi zadovoljili vse svoje zelje in potrebe.

Tudi premik v materialnem standardu ni odpravil ekonomskega problema, celo nastali so novi problemi npr. Razvoj je prinesel tudi teznjo vseh po cim hitrejsi rasti in visoki zivljenjski ravni.

Zato se naprej ostaja isto vprasanje: Temeljni ekonomski problem redkosti kot posledica neomejenih zelja in omejenih virov nas prisili v to, da moramo izbirati med alternativami.

Ko eno izmed alternativ izberemo, hkrati zavrnemo vsako drugo mozno alternativo. S tem smo se odrekli donosom, ki bi jih zavrzena alternativa lahko prinesla, kajti razpolozljive proizvodne vire uporabljamo za izkoriscanje izbrane alternative.

Zavrzeno korist imenujemo oportunitetni strosek. V tesni povezavi s konceptom redkosti in izbire se nam pojavijo oportunitetni stroski, ki so po definiciji stroski zavrzene priloznosti, torej vrednotenje druge najboljse alternative, ki je nismo izbrali.

Zaradi pomena oportunitetnih stroskov za ekonomiko, si jih bomo ogledali malo podrobneje. Oportunitetni strosek je temeljni koncept v ekonomski teoriji, ki izraza temeljni odnos med Stran Definiran je kot nekaj, cemur se moramo odreci, da bi dobili vec necesa drugega.

Ker so proizvodni viri redki in ne moremo proizvajati vsega, kar bi radi, nastajajo oportunitetni stroski kot donos, ki ga ne bomo mogli realizirati, ker nismo izbrali variante, ki ga prinasa.

Iz temeljnega odnosa med redkostjo in izbiro izhaja nekaj spoznanj: Oportunitetni strosek Predpostavimo, da so nasi mesecni prejemki taksni, da nam jih ostaja priblizno petina oz.

Skozi leto se nabere EUR, ki jim bomo kot dobri gospodarji skusali vsaj ohraniti vrednost oz. Kaksne moznosti oplajanja kapitala imamo? Moznosti ali alternativ je veliko, v dolocenem trenutku se bomo odlocili za eno ali za kombinacijo med njimi.

Vse alternative, ki jih nismo izbrali, predstavljajo za nas oportunitetni strosek. Kaksne so razlike med zgoraj ponujenimi alternativami? Ali lahko v naprej povemo, kaksni bodo oportunitetni stroski?

Ali lahko po opravljeni izbiri brez posledic izbiro ponovimo? Ali je upraviceno komentirati izbiro nekoga drugega po tistem, ko je izbiro opravil in se izkaze, da ni bila najboljsa?

Za ekonomiko je koncept oportunitetnih stroskov izjemno pomemben, saj opozarja: Vsaka druzba se srecuje s potrebo po uresnicevanju dolocenih ciljev kot so: Ekonomski cilji so sicer v neki druzbi splosno sprejemljivi, vendar pa se nekateri medsebojno izkljucujejo ali so si v konfliktu, npr.

Zato mora druzba razviti metode, s katerimi bo dolocala prioritete posameznim ciljem in izbirala med njimi, kadar se le-ti madsebojno izkljucujejo.

Ponovno se srecamo z oportunitetnimi stroski. Usklajevanje dejavnosti gospodarskih subjektov v neki druzbi bo moralo odgovoriti tudi na tri temeljna, med seboj tesno povezana ekonomska vprasanja vsake druzbe, in sicer: Gre za izbiro med raznimi mogocimi dobrinami in storitvami ter kolicinami.

Z vidika narodnega gospodarstva je izbira zelo siroka, saj gre za izbiro konkretnih tehnologij, za strukturo produkcije, za vzpodbujanje dolocenih sektorjev, ki imajo v mednarodnem merilu primerjalne prednosti ali so za dano gospodarstvo najprimernejsi zaradi razpolozljivosti potrebnih produkcijskih faktorjev.

Nasteta ekonomska vprasanja se porajajo v vsaki druzbi, ne glede na to, ali jo pristevamo med razvite dezele kot je na primer Svica ali pa med zelo nerazvite in revne na primer Nigerija, Sudan , zaradi splosne sorazmerne redkosti dobrin.

Razlicni druzbenoekonomski sistemi nasteta vprasanja resujejo na razlicne nacine, pri cemer imajo poleg tehnoloskega vidika veliko vlogo tudi druzbeni vidiki, kar poudarja druzbeno naravo produkcijskega procesa.

Nacin in ucinkovitost resevanja teh ekonomskih vprasanj sta temeljno merilo za vrednotenje razlicnih ekonomskih sistemov.

Celotna gospodarska dejavnosti izvira iz potreb ljudi. Potrebe so tisto, kar je za ljudi najbolj znacilno, zato so gibalo gospodarjenja.

Njihov obseg in raznovrstnost dolocata tudi raznovrstnost gospodarske dejavnosti. Bistvo potrebe je, da jo obcutimo kot nezadovoljstvo, kot bolec obcutek, kar sprozi zahtevo po sredstvu, s katerim bi lahko zadovoljili potrebo in odstranili obcutek neugodja.

Pri ekonomskih potrebah se srecujemo tudi s problemom relativne redkosti dobrin in izbire. Sociologi in psihologi so razvili vrsto teorij o potrebah in v njih potrebe razvrstili na razlicne skupine.

V bistvu gre za to, da so nekatere potrebe osnovne, primarne eksistencne , katerih zadovoljevanje je, vsaj v doloceni meri, zivljenjsko nujno. Ko jih zadovoljimo, se scasoma obnovijo, zato jih je treba ponovno zadovoljiti.

Z razvojem postajajo ljudje vse zahtevnejsi, seznam temeljnih potreb se siri, ljudje jih zelijo tudi vse popolneje zadovoljiti. Druge potrebe so sekundarne, manj nujne, ki se prav tako sirijo s civilizacijo.

Pri teh potrebah gre za se vecjo domiselnost in raznovrstnost npr. Potrebe zadovoljujemo z dobrinami ali storitvami. Sposobnost dobrine, da zadovolji kaksno potrebo, imenujemo tudi koristnost dobrine.

Skupno korist od vseh enot dolocene dobrine imenujemo celotna koristnost. Prirast koristnosti, ki nam jo daje vsaka dodatna enota dobrine, pa mejna koristnost.

Ker je potreba vse bolje zadovoljena, se za nadaljnje enote mejna koristnost znizuje. Iz te zakonitosti izhaja zakon padajoce mejne koristnosti, ki pojasnjuje ravnanje posameznikov pri nakupih in porabi blaga.

Potrosnik je pripravljen kupiti in placati sorazmerno visoko ceno za prve enote dobrine, ker si od njih obeta vecjo koristnost, vsaka nadaljnja enota zanj ni vec tako pomembna, zato pri njih ze bolj izbira in jih bo kupil le, ce bodo cene teh enot dobrin sorazmerno nizke.

Potrosnik torej primerja mejno koristnost dobrin s ceno oz. Kljub temu, da se potrosnik pri nakupih srecuje z dvema omejitvama, razpolozljivimi denarnimi sredstvi in cenami dobrin, bo pri izbiri uposteval tudi lastne potrebe in ne bo kupoval dobrin samo zato, ker so poceni.

Potrosniku objektivne omejitve denarni dohodek in cene v bistvu povedo, kaj in koliko lahko kupi, torej alternativne moznosti nakupov, struktura potreb pa odloca o tem, katero moznost bo dejansko izbral.

Ce kupuje le dobrino A, je bo lahko kupil 6 enot 6x10 in 0 enot dobrine B. Ce kupuje le dobrino B, je bo kupil 3 enote 3x20 in 0 enot dobrine A.

Lahko pa se bo odlocil za kombinacijo nakupa dobrine A in B, vendar vselej tako, da bo porabil ves denarni dohodek in nic vec lahko pa tudi manj in mu bo nekaj denarja ostalo.

Njegova lestvica alternativnih nakupov ob denarnem dohodku 60 EUR je prikazana v tabeli: Ce torej zeli potrosnik povecati nakup ene dobrine, se bo moral odpovedati doloceni kolicini druge dobrine, jo zrtvovati.

Ta zrtvovana kolicina se imenuje oportunitetni ali alternativni strosek nakupa druge dobrine, o katerem smo ze govorili.

Ker gre pri izbiri za padajoco premico izbire, saj se za dodatno enoto dobrine odpovemo vedno isti enoti druge dobrine in na naso izbiro v bistvu vpliva cena dobrin, govorimo o premici cene.

Kako bi potrosnik razsiril svoje dosegljivo obmocje nakupov lestvico premaknil desno navzgor? Kaj se zgodi ob spremembah cen inflaciji ob nespremenjenem dohodku?

Ali se premica cene kaj spremeni, ce dohodek realno ostaja enak torej sledi inflaciji? V naravi prakticno ni vec dobrin v neomejenem obsegu, zato so to ekonomske dobrine.

Navadno jih v naravi tudi ne najdemo v taksni obliki, v kakrsni bi jih zeleli uporabljati. Vecinoma moramo iz naravnih dobrin s predelavo, obdelavo ali dodelavo dobiti dobrine v taksni obliki, da jih lahko uporabljamo.

Taksno dobrino imenujemo proizvod, v katerega je vlozeno neko delo in dolocena sredstva. Proizvode lahko izdelujemo zase, za svojo uporabo ali pa.

Kadar gre za proizvod dela, namenjen menjavi, govorimo o blagu. Pri izdelavi blaga ne razmisljamo o tem, katero naso lastno potrebo bo proizvod zadovoljil, ampak zelimo predvsem ugoditi predvidenim zeljam in potrebam kupcev.

Na primeru pojasnite, kdaj so gozdni sadezi, ki smo jih nabrali na izletu v naravo, dobrina, kdaj proizvod in kdaj blago? Ker danes v naravi le izjemoma najdemo dobrine, s katerimi zadovoljujemo potrebe, prihajajo prakticno vse dobrine iz produkcije.

To je postopek, v katerem naravne prvine s pomocjo produkcijskih sredstev in dela spreminjamo v taksne dobrine, ki lahko zadovoljijo potrebe ljudi in imajo zeleno uporabno vrednost.

Produkcija je temeljna gospodarska dejavnost, vir in sredstvo za zadovoljevanje potreb in hkrati povecanje blaginje. Celoten gospodarski proces pomeni proces pridobivanje dobrin in zadovoljevanja potreb.

Za ta proces je znacilno, da se nenehno obnavlja, ponavlja, saj enkrat zadovoljene potrebe cez cas ponovno ozivijo in zahtevajo nov proces zadovoljevanja in novo porabo dobrin, zato govorimo o reprodukciji ponovljeni produkciji.

Reprodukcijski proces poteka po logicnem zaporedju faz reprodukcijskega procesa, ki so medsebojno povezane:. Produkcija je ponavljajoc se proces, v katerem pridobivamo dobrine za zadovoljevanje razlicnih potreb posameznika in druzbe.

V bistvu gre za transformacijski proces vhodnih elementov v izhodne izdelke ali storitve. O enostavni reprodukciji govorimo takrat, kadar ponavljamo pridobivanje dobrin v enakem obsegu, ce obseg proizvedenih dobrin povecujemo, je to razsirjena reprodukcija.

O zozeni reprodukciji bomo govorili takrat, kadar proizvajamo na istih kapacitetah kolicinsko manjse stevilo dobrin ali storitev.

Naturalna produkcija je produciranje dobrin za lastno uporabo. Ce pa so dobrine namenjene drugim ljudem, govorimo o blagovni trzni produkciji.

Zaradi narascanja potreb tezijo posamezni producenti k vecjemu obsegu dobrin. Vecjo produkcijo omogoca predvsem delitev dela.

V razmerah privatne lastnine je delitev dela povzrocila prehod iz naturalne v blagovno produkcijo in kasneje tudi druzbeno delitev dela.

Odnosi med ljudmi se najbolj jasno kazejo v tem, kdo je lastnik produkcijskih sredstev, torej v lastninskih odnosih, ki so vselej pravno formalno doloceni.

Od lastnine nad produkcijskimi sredstvi je odvisno tudi, kdo upravlja produkcijski proces, kdo sprejema temeljne odlocitve in tveganje ter prisvajanje preseznega produkta.

Ti odnosi so odvisni od razvoja tehnicne plati produkcijskega procesa. Razdelitev je kot faza reprodukcijskega procesa najtesneje povezana s produkcijo.

V najsirsem smislu pomeni razdelitev orodij za produkcijo in razdelitev clanov druzbe med razlicne vrste produkcije. V ozjem smislu, ki ga bomo mi proucevali, je razdelitev faza, v kateri se doloca delez posameznika oziroma druzbene skupine v druzbenem neto produktu.

Ta delitev je odvisna od udelezbe posameznika v produkcijskem procesu, od nacina produkcije in od lastnistva produkcijskih sredstev.

S prehodom na blagovno produkcijo in zaradi vedno vecje delitve dela nujno nastane potreba po menjavi dobrin. V zacetku se menjuje dobrina za dobrino, govorimo o naturalni menjavi.

Taksna menjava je bila tezavna in zamudna, saj sta se morala hkrati najti dva proizvajalca, katera sta imela taksni dobrini, ki sta ju medsebojno potrebovala.

Ob narascanju stevila in kolicine dobrin se zaradi lazje menjave prvotno pojavi splosni ekvivalent splosno merilo vrednosti , ki ga je predstavljalo blago, za katerega je bilo znacilno, da so ga ljudje sprejemali pri menjavi npr.

Kasneje v razvoju pa se je iz splosnega ekvivalenta razvil denar. Denar je z vidika ucinkovitega poslovanja pomembna clovekova inovacija, ki je izredno olajsala trgovanje in pripeljala do sodobnega poslovanja.

Za denar je znacilno, da ga splosno sprejemajo kot menjalnega posrednika v placilo, zato je najbolj likvidna oblika premozenja. Prvotno sta se kot denar pojavljala kovini srebro in zlato, predvsem zaradi njune obstojnosti, nespremenljivosti, sorazmerno lahke prenosljivosti, precejsnji vrednosti in preprosti deljivosti izdelava razlicnih kovancev glede na tezo kovine.

Z razvojem denarja pa denar srecamo v naslednjih oblikah: Obicajno okrogle oblike, z vtisnjenim znakom in kupno mocjo kovanca. Njegova vrednost papir, na katerem je narejen je majhna s primerjavo njegove kupne moci, za katero pa jamci drzava.

Denar ima v trznem gospodarstvu tudi razlicne funkcije. Potrosnja je faza reprodukcijskega procesa, v kateri se ustvarjeno bogastvo porabi za zadovoljitev potreb.

Potrosnja je koncni cilj celotne ekonomske dejavnosti druzbe, ki je le sredstvo za ucinkovito neposredno ali posredno zadovoljitev potreb prebivalstva.

Z njo smo izpolnili smisel produkcije. V procesu produkcije ustvarjamo produkte dvojne namembnosti: V koncni potrosnji lahko po znacilnostih zadovoljevanja potreb razlikujemo: Skupno in splosno potrosnjo v trznih gospodarstvih imenujemo javna poraba.

Javna poraba se financira iz drzavnega proracuna, ki predstavlja nacrt prihodkov in odhodkov drzave. Proracun Republike Slovenije je akt drzave, s katerim so predvideni vsi prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki drzave za eno leto.

Proracun sprejme Drzavni zbor po posebnem, predpisanem postopku. Drzavni proracun je pomemben instrument, ki ga ima vlada na voljo pri izvajanju vecletne makroekonomske politike, katere cilj je zagotavljanje stabilnih javnih financ in pospesevanje gospodarskega ter druzbenega razvoja.

Na spletni strani http: Poglejmo natancneje, kaksni so predvideni skupni prihodki in kaksni predvideni skupni odhodki v letu V dokumentu so podani tudi odhodki po proracunskih porabnikih drzavni zbor, ministrstva itd.

Kaj lahko ugotovimo iz zgornjih podatkov? Ali ti podatki povedo tudi, za katere namene se bodo namenjala sredstva proracuna? Kateri dokumenti so se pomembni za ugotavljanje razvojnih usmeritev drzave?

Ali gospodarska kriza vpliva na drzavni proracun in kako? Spremljajte spremembe rebalanse v drzavnem proracunu v letih gospodarske recesije in jih primerjajte z leti gospodarske prosperitete npr.

Prihodki drzavnega proracuna so davki DDV, dohodnina, davek na dobicek, davek na premozenje Odhodki drzavnega proracuna so izdatki za nakup proizvodov in storitev za solstvo, zdravstvo, kulturo, sport Skrb drzave je uravnotezen drzavni proracun, kar pomeni, da so odhodki drzave pokriti s prihodki in ne obstaja deficit proracunski primanjkljaj kot posledica vecjih odhodkov nad prihodki.

Nezazelen je tudi suficit proracunski presezek , ko prihodki presegajo odhodke. Ko govorimo o gospodarjenju, o poslovanju produkcijskih enot, mislimo na podjetja kot ekonomsko enoto, ki se racionalno odziva na spreminjanje trznih razmer.

Pri tem je podjetje katerakoli poslovna organizacija, ki zaposluje redke produkcijske vire in jih kombinira med seboj, da bi proizvedla in prodala proizvod ali storitev.

O gospodarskih druzbah in vplivih okolja nanje smo govorili v poglavju o podjetnistvu, zato sedaj nadaljujemo s poslovnimi funkcijami.

Celotni poslovni proces je sestavljen iz poslovnih funkcij. Za ustvarjanje poslovnih ucinkov so potrebne prvine produkcijskega procesa ali produkcijski faktorji, ki jih v procesu kakovostno, kolicinsko in casovno smotrno kombiniramo.

Posamezna sestavina v kakrsnikoli obliki je produkcijski faktor, ce s svojim delovanjem v produkcijskem procesu pripomore k velikosti produkta.

Glede na vlogo in polozaj posamezne prvine v produkcijskem procesu jih razclenimo na: V produkcijskem transformacijskem procesu se prvine preoblikujejo v izdelke in storitve, ki imajo za kupca vrednost.

V preoblikovanju se dogaja dvoje: Pri produkciji izdelka ali storitve so torej potrebne prvine, ki morajo biti na razpolago pravocasno, v pravi kolicini in pravilne kakovosti, torej medsebojno usklajene.

Zaposleni s svojo sposobnostjo za delo so izhodisce vsakega poslovnega procesa Turk, , Za pridobivanje, pripravljanje in varovanje zaposlencev v podjetju skrbi kadrovska funkcija.

Za njihovo delo so potrebna delovna sredstva kot tehnicna osnova dela. Za njihovo priskrbo, pripravljanje in vzdrzevanje skrbi tehnicna funkcija.

Tudi predmeti dela in potrebne storitve je treba kupiti ali pa jih oskrbeti znotraj lastnega podjetja. To se opravi s funkcijo nabave, ki vkljucuje tudi nakupovanje, torej priskrbovanje za placilo.

Osrednja funkcija podjetja je vsekakor funkcija proizvajanja izdelkov ali opravljanja storitev, pri kateri se prvine poslovnega procesa pretvarjajo v poslovne ucinke.

To funkcijo dopolnjuje logisticna funkcija z opravili notranjega prevoza, skladiscenja, embaliranja, pakiranja in ostalih opravil.

S prodajno funkcijo pridejo proizvodi in storitve do novega lastnika. Sele takrat podjetje spozna smotrnost svojega dela.

Ce proizvodov in storitev ne more prodati, je bila izbira produkcije napacna in nadaljnje poslovanje onemogoceno. Podjetje namrec z realizacijo svojih ucinkov na trgu pride do potrebnih financnih sredstev za nove nakupe potrebnih prvin poslovnega procesa in za druga potrebna izplacila.

S financno funkcijo v Stran Poleg do sedaj nastetih temeljnih poslovnih funkcij ali izvajalnih funkcij poznamo tudi druge funkcije, ki spremljajo zunanji vidni poslovni proces in so povezane z odlocanjem.

Ne glede na to, kje si. Ce pes vlece, ga pac naucis da tega ne pocne. Sicer pa so bojda vsi spusceni psi iber vzgojeni, torej tudi na povodcu ne vlecejo, ane.

In to ne more bit izgovor. Tam ni gozda, ni veliko ljudi Se strinjam z zakonom.. Saj te odgovorne osebe se verjetno nahajajo na javnem kraju, kjer je itak treba met psa na povodcu, torej tistim, ki svoje pse spuscate, ni treba skrbet, da bi vas dobili.

Ker jih itak spuscate na takih mestih, kjer ni za pricakovat vecjega stevila ljudi oziroma ne gre za javne kraje, je tako.

Tjas, tam kjer so "zakotni travniki" tule pri nas, pa je tabla, da je prepovedano vodenje in spuscanje psov po obdelovalnih povrsinah-kar v bistvu so vsi travniki.

Tam ob PSTju pri biofaksu je tabla, da je treba imet pse na vrvici. Pa je vecina spuscenih. En je kastriran, drugi pa sploh ne ve da se kaj goni Ne, nimam velika psa In dokler nekdo s svojim psom na sprehodih po samotnih prostorih ne moti nikogar, sem takoj ZA!

S strani pobeglih psov, ki niso vajeni niti trohice svobode, ko se jim na svobodi utrga. Felina , petek, Felina, a lahko gremo kdaj skupaj na sprehod?

Sleepy , petek, Vsi ti psi se urijo ali pa svobodno gibljejo v ograjenih prostorih. Glede motenja okolice pa naslednje: Bambi , petek, Aha, in najboljsa socializacija je tista na povodcu, ki prepreci stik z drugimi psi in zavira oz celo prepreci komunikacijo z njimi, ne?

Za konec, meni se zdi ravno obratno - ce imas psa na povodcu, je to potuha zate, ker ga imas tako ali tako 'zavarovanega', ti pa se medtem lahko pogovarjas po mobitelu, cvekas s prijatelji, gledas pticke Ce imas pa psa spuscenega, imas pa stalno eno oko na njemu, da vidis, kaj pocne in kaj je v okolici.

Mogoce sem pa samo jaz cudna, ker se mi ne fucka, kaj se dogaja z mojim psom, ko je spuscen. Vem samo, da tiste redke trenutke, ko je pripet, je pripet zato, da se lahko ukvarjam z okoljem in drugimi stvarmi, ne pa z njim.

Jaz bi tudi s Felino na sprehod In se s tem videnjem popolnoma strinjam. Tudi psi na povodcih velikokrat nimajo svobode v izrazanju, kot posledico napak vodnikov.

Kolikokrat zategnete psa na povodcu ob srecanju z neznanimi "predmeti" okolja, kolikokrat prenasate zivcnost na psa in kolikokrat ste mu onemogocili prevohanje necesa kar se je bal?

Vse te napake vodijo v nezmoznost komuniciranja psa. Seveda kot posledica napak vodnika. Pol pa imamo tipicne primere manjsih psov, ki se zaganjajo v vse in vsakega.

Jaz tako cenim vsakega vodnika, ki sam ne ocenjuje psov po velikosti No, pa smo izven teme. Do vseh okoljskih dejavnikov.

Bambijin in moj sta ziva dokaza le tega. Drobtinica kar se pa gozdov tice Pa so mi vedno rekli, da je pes lahko spuscen v kolikor ne moti okolja sive ne lovi tamkasnjih prebivalcev.

Radi pa vidijo da so privezani, ker veliko ljudi pelje pse v gozd samo zato, da se zlaufajo in jih nimajo pod kontrolo.

Tudi v narodnih parkih bi moral pes bit privezan. Pa ti tako nasi "rangerji" kot hrvaski, bosanski nic ne recejo, ce vidijo da pes lepo hodi ob tebi in nikogar ne moti.

Se veselo pokramljajo s tabo. Tako, okolje me uci kaj je sprejemljivo in kaj ne. Zaenkrat zgleda da uspesno. Sleepy socializacija psa more bit konstantna.

Torej ce to vzamemo kot dejstvo mala sola v prvih mesecih zivljenja in par spustov na poligonu ne morejo bit zadosti.

Tudi to, da psu omejujemo s cim naj se sreca omejuje socializacijo. Govorim za pse, ki so vedno na povodcih. Balu , petek, Vendar imam navado, da z ljudmi apriori zacnem komunicirat kot z inteligentnimi, razumnimi osebami.

Zato optimisticno, kot vedno, upam, da bo vecina prebrala kaj vec kot samo dva posta v tej temi. Tistim, ki nocejo poslusati in slisati, tako ali tako ne bomo nicesar dopovedali.

Zato ponavljam - moj pes je spuscen skoraj vedno zato, ker si to zasluzi oz sem si zasluzila jaz z vec kot 7 leti vlozenega truda in dela.

Ignorira okolico, ljudje ga ne zanimajo, psi pa le zelo zmerno, pa se tam je naredil tecaj bontona z odliko. CE bi bil problematicen, bi ga imela pod precej bolj vidno kontrolo, kot ga imam zdaj.

Tako kot ne maram, da 'otroska drhal' krici, krili in se zoga mimo moje glave, tako vem, da lahko marikomu moj 'cucek' ni po godu in v skladu s tem se tudi obnasam.

Drobtinica, s sluzbenimi psi imam bolj malo izkusenj, se pa obcasno srecamo s policisti na sledi in treningu poslusnosti na bliznjem travniku.

Recimo samo, da je moja Crna Smrt bila spuscena in se enim bolj, drugim manj veselo nastavljala za cohanje po zacetnem spoznavanju, vecino pa ignorirala, gospodje policisti so pa pocakali, da sva bila preceeeej dalec, preden so spustili svoje sluzbene pse ven.

Pa se to ne vseh hkrati. Vec izkusenj imam s klasicnimi psi, torej solanimi po IPO progamu. Redki so taki, ki bi jih lahko pobozala, srecala pa ne bi rada prav nobenega spuscenega s svojim psom.

Bila sem tudi na nekaj svetovnih prvenstvih solanih psov, kjer situacija preverjeno ni dosti drugacna. Komur se zahoce malo srcnega infarkta, naj se enega od naslednjih vikendov zapelje na kako agi tekmo - Zalec, MB, Slo.

Bistrica, junija pa se zacne turneja po LJ regiji: Ogromna kolicina spuscenih psov, redki konflikti, nobenega fajta. Pa ima vecina nas psa 'zase' in nas je vecina center dogajanja svojih psov - dokler ne zagledajo ovir, seveda ;.

Geri , petek, Motijo me lastniki, ki svojih psov NIKOLI ne privezejo in se potem od dalec derejo "saj ne bo nic naredil, bi se samo igral".

No mene to ne briga, ker igra z mojim 2-kilskim samckem je lahko za njega hitro usodna. In to je to, kot je rekla Bambi..

Meni osebno pri vzgoji to veliko pomeni in brez tega si ne predstavljam vzgoje. Ampak saj v zakonu lepo pise-mislim da kako stran ali dve nazaj.

Ne zamerit, ampak me tale debata tematika v zadnjih letih prezvecena ze nickolikokrat posteno zabava. Saj vecinoma se kar strinjam, z eno izjemo, namrec sama sem vedno bolj prepricana, da so ljudje v osnovi izredno butaste dvonozne opice, ki ne znajo steti do sest do pet se gre, prsti Moje izkusnje z vecino lastnikov psov, ki sem jih do zdaj srecala na sprehodih, to samo se potrujejo.

Enega ima na vesti vlak aleluja, Buda obstaja , drugega so dali stran zaradi otroka se strinjam, tudi jaz bi ga dala, cimdlje, da je potem klal nekje po Stajerski , tretjemu sem jaz prerokovala, da ga bo zbil avto zavoljo dolocenih pesjanov upam, da ga je res , kaksnega je baje pospravil lovec babje cence, psa pac naenkrat ni bilo vec, jaz pa v jok in na drevo , za eno kuzlco je bilo celo v cajtengih, da jo je zbil brezvestni voznik saj je bilo samo vprasanje casa, kdaj jo bo kdo-namerno ali nenamerno-zgazil.

Pac, v nekaterih primerih so dokaj kruto koncali, saj sami pravzaprav niso bili krivi, krivi so bili njihovi lastniki. Meni mojega niso nikoli naluknjali, so pa kar nekaj drugih, zal lastniki napadov niso prijavili.

Najbolj simpaticen je bil en vecji mesanec, ki je prefrigano pocakal, da se mu je kaksna mona ulegla na tla podrejanje itd.

Ah, kje so tisti casi. No, ne vem, ce so imeli kak izpit, ampak ce bi vprasali lastnike, bi ti seveda odgovorili pritrdilno. Ali so bili ti psi socializirani?

Mmm, ne, vsaj ne kar se moje definicije socializacije tice. Lastniki bi verjetno rekli, da bolj socializiranega psa tezko srecas.

A so imeli narejen odpoklic? A verjamem, da so omenjeni primeri izjeme? Nanook , petek, Sleepy, hvala za priznanje; v svojega psa sem res ogromno vlozila, nekje se pa mora poznat, a ne?

Felina, na agi MB pridemo in se ze veselimo: Nuki, ampak nekje se pa motis Na PSTju na nasem koncu vsaj jaz ne pricakujem vecjega stevila ljudi. Zato me tja tetka pridno vozi na sprehod, spuscena.

No, danes sem se ustela - sem pozabila, da se te dni obeta masovni vdor civilistov ob zici okupirane Ljubljane al kako ze: Spretno sva se jim spuscena izognila in setala po travniskih potkah, ko pa je bilo treba preckat ' deroc tok' otrok, pa sem zver prijela.

Civilnih zrtev ni bilo. Zdaj pa grem malo na sprehod lovit alergene - medtem pa bo Sambo lovil frizbi: Jaz pa jih, precej na tistem delu od Rozne do Kosez.

Ma dobro, valda so fajti tudi na agi tekmah, saj niso zdaj vsi agi psi neki mucki in vsi pridkano vzgojeni in oh in sploh. Gre pac za skupino ljudi s psi, eni so bolje, drugi slabse vzgojeni.

Pac cisto povprecna grupica, vendar vseeno drugacna od tistih manijakov, ki sem jih srecevala na sprehodih. Saj mojo nekajmesecno mladicko so tudi nazjali skorajda vsi borderji, vsaj en tibetanec, rodezijec jo je hotel pojest hvalabogu je bil na povodcu ; , snavcer je histeriral Pa kaj, saj Tari jo je tudi ze nazjal.

Aja, pa cucki ni misljeno slabsalno. Sleepy, brez panike, saj sva na isti valovni dolzini. Nastradamo pa seveda tisti, ki znamo imeti psa pod kontrolo tudi brez vrvice.

LISA , petek, Po drugi strani pa morate razumeti tudi nas, ki smo popolni zagovorniki povodca. Samo primer in predlog za razpravo: Zato zagovarjam uporabo povodcev.

Hehe, bi skoraj raje srecala rotta kot zlatkota, vsaj glede na primerke iz zgodovine. Jaz se tam, kjer je za pricakovat vecje stevilo psov, ne sprehajam, niti se nimam namena zacet.

Mam dovolj drugih poti na voljo, kjer so edini problem-klopi. Oba psa sta na striku, nima noben dovolj dobrega odpoklica za moj okus. No, se vseeno zlaufata po 8km ture po gozdu.

Hehe, moja pa kruli kot prasicek. Malo za salo, malo za hec. Jih bomo pa humano evtanizirali Vzgojeni psi itak nimajo tezav s povodci, saj so vzgojeni, tako lastnika ni potrebno skrbeti, kaj bo storil, ce njegova 70kg mrcina potegne-ne bo potegnila, saj je vzgojena, ane.

Nevzgojeni psi pa nimajo kaj bit spusceni, ker so pac nevzgojeni. Nanook , torek, Ne vem zakaj tega nikoli ne pozabijo, kadar me na radar ujemejo.

In samo nekaj naj vam bo v vednost tistim, ki dvomite. In seveda tudi tak pes in vodnik naredita izpit Bbh, kar pa sploh ni nujno, da je pes potem prijazen in toleranten do ljudi in drugih psov.

Najbolj mi pa gre na jetra, ko vidim kako so ljudje neumni. Isto je pri nas ljudeh. Ja saj to je tisto.

Kalsang , sreda, Ce sosed svoj nobl Another Useless Deutsche Invention parkira na moj dvorise, ga bo moj pes pac poscal. O, moja pa zna tu in tam.

Glede kraje sladoleda, se pa popolnoma strinjam. In ker so to ponavadi otroci, si izida sploh ne upam predstavljati.

Kalsang, ti samo povej kdaj naj ti svojega Maja pripeljem. Ooo, si me spomnila na eno foro, tudi povezana s tekom.

Pac jaz bicikliram in me zacne preganjat en spuscen pes, ki ima prefekten odpoklic, pa se jaz, zlehtnoba zlehtna, ne ustavim, dokler ne pridem do cilja recmo OB , medtem ko se lastnik ta ubozec upehani vlece za nama in tuli pejt sem.

A je za probat kdaj? Tako, za foro, me zanima reakcija lastnika. Na PSTju sem enkrat srecala kolesarja, ki je poskusal podobno, ampak se je zal pes prej upehal.

Bi bil pa verjetno cel zur, ko bi moral sefe laufat do Koseskega bajerja. V levcu smo trije tekali kroge okoli letalske steze, fant in jaz s psom.

No tole gospo pa sem jaz ze tudi srecala parkrat, ceprav je vedno imela psa na povodcu. Osebno sem stroga zagovornica nadzora nad psmi, ne strinjam pa se z zakonom o povodcu.

Ravno zato ker niso ljudje, smo ljudje polno odgovorni zanje. Zato da bodo drugi rinili v njega, oziroma ne bodo mogli? Pa je bil spet ravs. In pes je napadalen na povodcu, na ketni ali brez vsega tega.

Ko je mami lastnico turistka!! Ne razumem, kako to, da ljudje ne dojamejo, da je sprehod na povodcu tudi zabaven in naporen. Povodci so obvezna oprema in pika.

Ker, prostori, ki bi bili ograjeni in kjer bi bil pes "varen" In kam naj jo peljem potem? Pravzaprav to, da greva samo na "sprehod" za naju nikoli niti ni bila opcija.

Nanook, narobe si me razumela. Hotela sem pa u bistvu nakazat tole. Aaa, ok, tole mi je pa ze bolj jasno. Sicer je pa tudi moja vedno na povodcu, vendar je ta povodec vcasih dolg 2m, 5 ali pa 10 in vec.

In hodimo skupaj na sprehod, po gozdu, po mestu Ne vem, kaj pomeni zlaufat psa. Sama sem se preselila 20 km ven iz Ljubljane, da bom imela mir pri sprehajanju psa.

Prav malo se mi smilijo ljudje, ki se bojijo psov in imajo tako imenovano fobijo do psov. To je njihov problem. Sem absolutna zagovornica svobode za vse.

Odgovorni lastniki bomo peljali takega psa na prostor, kjer to lahko stori brez nevarnosti, da zaide na cesto ali pod vlak. Njen odgovor je bil preprost: Omejen pes, pa naj bo na povodcu ali priklenjen na verigo, ali v pesjaku, ali za ograjo na vrtu, je napadalen.

Obstajajo razlogi za to. Oboje ne gre skupaj. Pa kaj je tega spolh treba? In ravno tako se en pes vedno sam sprehaja brez povodca in brez lastnikov.

Res se ljudje ne zavedajo, da morajo biti psi na povodcih. Saj tudi na cesti opazujemo promet in smo pozorni na ostale akterje. Kaj to, sploh se ne zavedajo, da ostali obstajajo.

Ne morem, da ne bi, ker nekatere trditve "ne drzijo vode": Se strinjam, da morajo v mestnem okolju biti psi pod nadzorom. Ponavljam, pes je pes.

Tole primerjavo z vzgojo otrok si narobe razumela hote ali nehote. Ne podcenjujem ljudi, postavljam jih na svoje mesto.

Ljudje sami se precenjujejo. Pravilnik, ki sem ga jaz citirala, je sestavljen na osnovi zakona. Nisem a priori proti povodcu. Ampak to so druge teme.

Jana, jaz mislim, da sva na isti valovni, razlike so v detajlih. A koga zanima kaj smejo ali ne smejo lovci? Tudi zakon o divjadi in lovstvu berem.

Kako drugace razlagat neizmerno zeljo po dogovoru, ko se lastniki s svojimi psi srecajo z mojim penzionistom, in izrazito zeljo po ne-dogovoru, ko se ti isti lastniki s psi srecajo z mojo "tavecjo" kuzlico.

Poleg tega, ne vem, preberi si celo tole temo, pa bos razumela, zakaj ljudje zagovarjajo povodce. Ali je kdaj kdo pomislil, da morda moj pes lahko drugemu "kaj naredi" oz.

Hehe, binulja, jaz sem si pa cist sama kriva, da je "gospodova" psica zastartala v mojo, ker imam bojda "tako pasmo".

Pa sem ga vprasala, katera pa je to. Verjetno se en, ki je preprican, da imam pritlikavega? P - Samo s tamejceno: Nan, na zalost ne nosim vec bulerjev: D, sicer pa tudi samo s tamajhno ne hodim vec veliko okrog.

Pa nimam prav nic proti drugim psom, rada jih imam, pri nas so vecinoma sami "pasji" obiski Tudi igrajo se moje psice z drugimi psi, vendar le s tistimi in takrat, kot "se zmenimo", ne pa z vsakim lulckom, ki mimo prisiba.

In tocno to pricakujem tudi od vseh ostalih, ki jih s psi srecam. Kako pa prepreciti bliznje srecanje s psom, ki je sam na svobodnem spancirju?

Malo sarkazma, natasa47, pa brez zamere. Nikakor ne sprejemam razlag, da bi morale biti moje psice bolj svobodne, kot so. Niso svobodne in ne morejo se svobodno gibati, kjer bi hotele in nas vrt je namenjen njim in nikakor nobenemu drugemu, razen ce ga jaz spustim nanj in k svojim psicam.

Svoboda nakljucnih svobodnih pasjih prislekov me omejuje in omejuje svobodo mojih psic, ker jih taki sprehajaci vznemirjajo, poscijejo vse vogale okrog in okrog, razkopljejo, kar se razkopati da in debelo gledajo, ko izrazim zeljo, naj gredo domov.

Ob gonjenju moje edine se nesterilizirane psice sta moja in njena svoboda tako na psu, da ne moreva drugace od doma, kot da jo nalozim v avto in odpeljem dalec stran, da se zdivja, ali pa mora biti preprosto dovolj divjanje samo na domacem - ograjenem vrtu.

Hja, 3 tedne 2 krat na leto. Se ti zdi to prav? Menis, da naju imajo lastniki psov in njihovi psi pravico tako omejevati? Jaz sem prepricana, da nikakor.

Zato pravim - pse na povodce! Zal samo to pomaga, v trenutku, ko das se moznost "z izjemo tam in takrat No, tudi, ce ni bila in je dvorisce neograjeno, se lahko kdorkoli zadrzuje na vasem dvoriscu, brez da bi si vi kaj veliko lahko pomagali.

Je bila vsaj dobro vidna oznaka, da je na dvoriscu "hud pes"? Sem imela tak primer in moja zavarovalnica je izplacala mastno odskodnino, Policija oz.

Taksnemu bi jaz odgovorila: Je pa ja bolje, da mu to pokazem jaz, kot da ga tega nauci kak kolesar, ko ga bo kuzek malo preganjal naokrog.

Moram povedat,da sama ne delam tako. Bi lahko hodila cel dan naokrog. Ne maram pa flexija,ker mi je zelo neroden za "rokovanje" z njim.

Kalsang , ponedeljek, Mi je pa zanimivo, kako vedno, ko pridemo do teh debat, lastniki psic zagovarjamo povodce, lastniki psov pa pasjo svobodo Binulja, potem si tudi ti "izjema, ki potrjuje pravilo" Sem mislila, da sprehajate pse vsak dan samo na povodcu.

King-roy kot sem rekla Ne pa da se jaz najprej zavozlam v oba fleksija zaradi psa, ki se zaletava v moje Horjulske zverine ;D ;.

Jana , ponedeljek, Se ne oddaljuje, je pocasna, je ne zanimajo psi, niti ljudje. Ce kdo pride mimo, jo za par sekund dam na povodec, potem jo spustim.

Tamala je naceloma na fleksiju, spuscam jo, ko pridemo do gozda oz. Tudi ona gre na povodec takoj ko koga zagledam in zagledam ga vedno prva.

Samec je vedno na fleksiju, ker ne uboga in ker vem, da bi sel vohat ljudi, ki jih srecamo. Ker je velik se ga vsi bojijo. Spuscam ga le na enem travniku, kjer vidim dalec naokoli.

Je pa bolj neaktiven, tako, da mu sprehod na 8 metrskem fleksiju povsem odgovarja Se pa ta teorija mocno razlikuje od vsem nam do sedaj znanih o sprehajanju psov po ne prevec obljudenih kotickih, pa o divjanju na ograjenem poligonu in podobno.

Tudi jaz imam psice spuscene, vendar le tam, kjer teren poznamo in kjer vidim dovolj, da me ne more nic presenetiti. Zagotovo pa ne nikjer tam, kjer so v blizini druge zivali in drugi ljudje.

Pa ceprav odpoklic deluje in se niso nikoli nikamor usle, ne od doma in ne kje drugje, tudi k psom in ljudem ne sibajo, ce jih vidijo pred mano.

V vsakem primeru gredo na povodec, dokler ne preverimo, kako in kaj naprej. Jana, moram povedati, da sem se od srca nasmejala tvoji psici.

No, vsaj sramote ti ne dela na cesti. Tu je tudi tvoj odgovor. Pa saj se to itak ne zgodi tako pogosto, vsaj meni ne, ker sem tu na kmetih.

Kalsang, hvala za poduk. Nimam se za radikalca, ravno obratno. Pes mi je v zabavo in razvedrilo. Z vsem tem se ne strinjam. Ko sta hodila po cesti, se ju ni nihce bal, nihce ni stopil v njune iztrebke, nista hodila lezat pred tuja vrata ali razkopavat sosedov vrt Se popolnoma strinjam s tabo in z Jano.

Do takrat pa pse vozim mimo z avtom, da imamo lahko normalen sprehod. V smislu "izjema potrjuje pravilo"? Glede naskakovanja in kako je to normalno med psi By the way, psica se NI gonila.

In kaj bi potem od te psice ostalo? Torej, bomo rekli, da je to tudi "izjema, ki potrjuje pravilo"? Uf, se je zopet nabralo. In potem se moram "it" vzgojo.

Da je un pes lahko svoboden? In kdo daje drugemu psu pravico, da naskakuje mojega? Moj ima borih 10kg. Recimo, fant ima pa rotta.

Pa kako bi to zgledalo! Zavedam se, da tudi moj pes lahko naredi drugemu slabo, in ostali mojemu. Pri nas je veliko travnikov, in vsi sprehajamo pse na enakih predelih.

Pa brez zamere res. Roki je bil ukraden z vrta. A je bilo res to treba napisat? Jaz vem kar vem in znam kar znam. Sta pa hodila v hribe, v razne tabore in kolonije, starosti primerno sama v trgovino, solo, na zur Zal nisem imela nobenega takega psa, ki bi ga uspela vzgojiti tako, da bi lahko sam sel do trgovine in nazaj, sam sel v hribe ali na sprehod, in da seveda ob tem ne bi bil izpostavljen ne prometu, ne drugim psom, ne disecim kantam, pa da ga ne bi "pritisnilo na stran", ali da ne bi pomislil na ovohavanje s pasjo bejbo na povodcu Tudi majhnih otrok ne spuscamo samih v hribe ali v trgovino.

Pes in povodec sta nuja in normalna stvar. Zato, ker pes je last tistega, ki si ga je kupil, posvojil, dobil Kaj je svoboda za psa?

Ti si si priskrbel psa zase, zato ga imej zase, jaz sem si jo priskrbela zase in jo imam zase. Na koncu koncev pa ne poznamo ne lastnika, ne njegovega psa Ne vem, zakaj mi je tega treba Zaradi lepe, fine in krasne pasje svobode?

Ker je svoboda tako fina stvar Ok, samo za sekundo sem pomislila, da je z mano nekaj narobe, ko sem prebrala tole???: Klavdija , sreda, Pravdanje je grozilo tebi, ravno zaradi Rokija.

Ne gre zato, da se samo ne strinjamo s tabo. Kalsang, ne bi mogla bolje ubesediti tistega, kar mislim, kot je uspelo tebi zgoraj. Se v celoti strinjam, da smo tudi s psi v Hotel je priti na sled lirmam, ki nepoobiaddenim trgoveem omogodaio prodajo tudi za dolarjev ceneje od prlporodene dano trgovino ukvarjata dva od njihovih petih uradnih distributer- lev.

Pogodbo so hitro preklicali. Se tako dober program ne more zagotavliati dolgorodne perspek- tive nobenemu podjetju. Zato e Lotus poleg paketa Symphony ki ni niti po nakijudju tako vsevprek hvalien kot napisal podob- no zmogijivo zadevo za macin- tosh.

Naslovll ga je Jazz in zadel zanj podobno zanimivo reklamno kampanjo kot za prvo u'speSnico. Po nekaj mesecih prodaje sta za- skrbljena oba: Jazz ni tisto, kar so obetale reklame.

Seveda je za ko- njunkturo de tako dobrega izdel- ka potrebna uvajalna faza in Lo- tus zato ni. Ker je zadutil, da bi se moral v na vaZ- nejSih odioditvah opreti na stro- kovniaka.

Pri Lotusu je zadel kot direktor poslovnega marketin- ga in prilezel letos pomladi do poloiaja predsednika podjetja. Zelo znana ameriSka poslovna re- vija Fortune je ob taki karieri zapi- sala: Lotus zdaj razvija samostojen program za obdelavo teksta.

Ta trg je bil lani vreden milijonov dolarjev. Kdaj bo program sposo- ben za trdo. Ne bo sicer prvi, a ime Lotus je de vedno tako vabijivo, da si ga bo marsik- do privoddil samo all tudi zato, ker V svojem poslovnem Jivljenju ne V nadi reviji je bilo 2e marsi- kaj napisanega o progra- min tipa KAPTICA tudi ob- delovalnik tabel, spreadsheet.

Verjetno bo koga motilo ime karti- ce. Osnova je po- Ije celic, ki se na zaslonu kaiejo kot pravokotniki, v katere lahko napidemo besedllo, vrednost all formulo.

Vrednosti pa se potem lahko sedtevajo po stoipcih all vr- sticah z uporabo ustreznih for- mul. B pomeni, da se- dtejemo vse celice v stolpeu B od 2.

Po predvi- devanjih je najboij razdirjen paket. X 0 izvodov in v uporabi je de vsaj dvakrat loliko -sposojenlh-. Paket LOTUS uspedno uporabljajo tako managerji pri svojih analizah kol radunovodje za razlidne obradune.

Oobrododel bo tudi indenirjem pri obdelavr ek- sperimentalnih podatkov ali pa pri projektiranju za raznovrstne izradune.

Kot nakazuja ie samo ime 3, je paket sestavijen iz treh delov: Vsi tnje deli so ves das v pomnilniku, zato je minimalna zahteva K. Ker so med obdelavo v pomnilniku tudi vsi podatkl, je paket izredno hiter kot Lolusov avlomobill in je delo z njim pravi uiilek.

Pri Lotusu so se potrudill, da je uporaba pake- ta kljub navidezni zapletenosti preprosta. Ker je vee programski paket shranjen v uporabnikovem pomnilniku.

Menu kljub vaamu vsabuja za vad kot 2 0 zaalonov informaeij. Prava mod pafcata pa ie skrtva V moZnoatl kombrnacij m prakn- vanja okan glej aliki.

Tabete aii zapise V bazi podatkov zJahka pri- Razporad okao pri programu Symphony a takian. Program mad oetom vodimo iz razllfinlh manuiov, kl ge nam ka- 20 0 V gomjem delu zaaiona kot imeoa irroinih ukazov.

Z vnosom ustrezne Crke. Sastav- ni del paketa je natrreb tudi ob- seirta pomojna datoteka z nepo- srsdnim dostopom.

To je vsaka- kor oujno, saj ima paket ved kot razlidnih ukazov oziroma komblnaci ukazov In unkclj. Kartica OsnovnI del programa le Kartica.

Vad cehc lahko zdruZimo v po'ie. Poija lahko tudI polmanujemo. V kalere vplaujamo beaedl- la, vrednoatl alt formula, so spre- menljlve vellkosll.

V katero bomo vnaiall v nasled- niem trenuixu. PrI tern je Izbrana calica osvet- Ijena. Kadar potrebuiamo calo po- Ije, to e ved callc hkratl.

Z nakaj prapcostlmnl ukazi la mod na zasfon pdkticatl tretje okno, V kaierem so tespremam- ba prlkazane grafidno.

Oratika za poelovno rabo ob- saga kar oaem nadlitov prlka- zov. Pregtadnica spreedsheet psftz vrsUcaml in stolpei najvadla, kar Jlh je na vo- i 0 za osebne radunalnike.

Nje- na pradnost prad pakatom 3: Sirina celica in podobno. Za radu- nanje js na razpolago mnogo razlid- nlh matematidnih funkcii, celo ge- nerator nakljudnih Slevil na man ka.

Dodanlh le tudi rekai spodoOnih statlstidmn oparadi. Zadoatuie le 5 prltiskov na tipkovnicc In na zaslonu se prl- kaieio vsota, popradje ah standar- dna deviacija vrednosti v pol u.

Vsa vnesene vrednosti in formula lahko seveda shranimo na disketo. Kartico, kl smo jO vnesli. Hkrali ja moZno na anem diagramu prikazati do Sast grafov.

Za rteodvisno spremenijivko lahko do- iodimo poseben stolpec. VMAX , dolodi pro- gram sam. Program za komunikacno Is Kvalneta alike na zaslonu te odvis- na Ob kvalitete grafidne kartice, ki o uporabliamo.

V radunalniku COM- MODORE PC so diagrami na za- slonu brez grafidne kartice neupo- rabni, z uslrezno grafidno kartico grafidno korlrolno enoto pa dobi- mo izradno kvaliletna slike z natan- dnostio x todk.

Pomani- kljlvost le tudi. Pri tern je polje vzapisu cellce. Kol le blip te bimo ved kot zapisov s po pol i. Omogoda povezavo z drugi- mi radunalnlki in terminal!

Je poll Preprostukaz nam lahko izpiSe na primer jjse zapisa kjer se polie imen zadne z Z in ima v pol u plada vediD vredrost kot 50 Seveda pB so lahko knleri i.

Je pa program pre- cei potredneiSi. PreOvsem e trikral cenejdi. Ob pakeiu poSil a 0 prirodnik s kakSnimi sto! TakSm programi sa izvaiaio v vseh ustreznih radu- nalnikih torei tudi v orlu enako.

Zato ju e bilo treba zameniatl s kakdnima drugima. Naibol logidna izbira je bila uporaba grafidno podobnih znakov za obidajni oklepai: T in ' Ker pa sta tadva 2e uporablje- na za imena posebnih besed v verziji tig forth, je bilo preimeno- vati ludi ti besedi.

To e vsa razllka In se je lahko navadimo zelo hitro. Te besede olajSajo shra- njevanje in vditavanje programov all podatkov v zunanii pomnilnik in iz njega v em primeru z mag- netofonskega traku.

Z drugo sKu- pino based C? Tret- ja skupina olajSa uporabo dvojnih dtevll pri radunanju z dvojno na- tandnostio. To so besede D, D!. To je posebej pomembno za za- detnike, ker zelo olajda razumeva- nie principov in toka izvajanja programa.

Zveza z zunanjim pomnUnihom Pri programiranju v forthu upo- rabnlk pogosto dosete stopnjo, ko ima napisan in preskuSen pro- gram, ko je tore deflnlral Issten slovar z vsemi besedami.

Ker se uporabnikov slo- var Sam zsse ne more izvajatl. To doseiemozbese- do CSAVE Cassette Save , upo- dtevati pa je treba tudi vsa proiz- vajaldeva priporodila 0 povezova- nju mikroradunalnlka s kasetofo- nom.

Pri razviianju uporabnikovega slovarja In Slrjenju programa lah- ko nastane tudi kakina napaka, posebei ko preveriamo pravilnost posameznih besed.

Tu- di pri tern se e treba driatl prolz- vajaldevih navodil. Problem nastane pri programlh, Kjer en sam zaslon ne zadodda In se viedejo dez dva all tri zaslone.

Program na ved zaslo- nlh je treba vsekakor shramtl v zunanji pomnilnik. Pri tern so v mikroradunalniku orao probiemi 2 doldino vsega programa, z ima- nom programa, z naslovom zadet- ka In konca programa v delovnem pomnllnlku ild.

Povrh tega je zu- nanji pomnilnik pn sodobnlh ra- dunalnlklh pravlloma diskovna enota. Ker ta za orao med pisa- njem verziie PEL-FORTH ZM de ni bile doseg iva, si je bilo treba po- magatl z zanimivo modnostjo za simulacijo zunanjega diskovnaga pomnilnika v delovnem pomnilni- ku radunalnika: V forthu pravlloma zelo kratki in pomnilnidkega prostora skoraj nikoll ne zmanjka.

Vse besede iz jedra fortha za komunl- ciranje z diskovno enoto so bile predelane tako, da v reanici ko- municiraio z RAM dtskom, pn tern pa uporabnik ne opazi nooene ra- zlike V njlhovem delu.

Le da se Izvaiaio skoraj v trenutku, kar e samo koristnot. Pozneje, ko bo na voljo tudi prava diskovna eno- ta, bodo vsl programi delall tako.

Po vsakem vpi- sovanju na zaslone e treba upo- rablti tudi besedo FLUSH, da se obnovijeni zaslon shranijo v pomnilnik. Ker z uporabo RAM di- sks izgmeio vsl prejdn i probiemi vzvezlzdoldino programa.

Ko zadne pravaialnlK izvajati besedo cccc. Ce tega ne bi bilo. Ce je sklad prazen. Pn tern je Stevilo na vrhu sklada prvo Ste- vilo za naslovom a2.

Treba e opozoriti ludi na to. Spremljanje postop- nega izvajanja programa se lahko tudi ustavl 5 pnllskom na katero- kok tipko na lipkovnici. Beseda X exit IzkljuPi spre- mllanje postopnega izvajanja prp- prama, vendar Sele potent, ko se Izvede sama.

To bo vsekakor ustrezalo tistim, ki so se ga 2e navadik ob drugih tiplh ra- Cunalnikov. At je naslov iz polja podatkov besede cccc.

Na tern naslovu je naslov kodnega polja besede cccct, sestavnega deia besede cccc. To nam lahko Se kako korlsti ph sestavijanju lastnih besed.

Pomembno je opozoriti, da je beseda DECOMP namenjena samo za razstavijanje seatavijenlh besed in uporabniko- vega slovarja all iz slovarja fortha.

Podobno je, ie bl radi raz- stavlii nekatere besede. Uporabljen je obrnjeni polj- skl zapis RPN. Posebe] zs zbomik se zdl RPN Cuden in neustrezen.

Oznake mnemonikov so v glav- nem take kot v obidajnem zbirni- ku esxx, le dase moravsaka kon- Cati z vejico.

To je dogovorjen znak za prevajalnik, da gre za mnemonik v zbirniku. Programiranje v zblmlku za forth vkljudoje tudi kootrolne strukture znake: Ukazi za skok so spremenjenl v oblSajno kontrolno strukturo IF.

Prevajalnik bo pri prevaja- nju preveril statusni register cesorja: Prvo n1 deli z drugim n2 na n3 decImalK nalandno. Vodilns jugoslovanska raeunalndke rsvijs so zapisals: Hanad Ca- klovK slranl lormaU 15x21 cm.

Na vel o ja Sa natuj prlmarkov prva Izdaja, Id jih lahko doMla. Ca poNjaU at nailov laloinika dlnarfav.

Zvrstlio se neprespane nobi pred zasionom, ne giede na to, all se zadovoijni lastnik zabava s se- streljevanjem vesol Sklh osvajal- cev all pa skuia kar najbolje upo- rabitl svoje programsko znanje.

V obeh primenh smem trditi, da bo CPC Izpolnil pribakovanja. Trg namreb ponuja zarea vellko iger razlibne kakovosti. Ce vendarle spadate v tisto sku- pinico zanesenjakov, kl bi hoteli Iz vsega srca bolje spoznatl svoi rabunalnik.

Nezado- voljnl boste zaradi pobasnega ka- setofona doslej najveb ba- udovj in be vas Igre ne zanimajo, potem vam kasete z Amsordom in drugimi resnimi programi ne bo- do prinesle zadovoijstva, ki ste ga pribakovali od amstrada.

Ostane vam ena same rebitev: Ponuja vam zabevo brez japrogr Pomanjkljivost: Lo- go vsebuje veliko pomoznih pro- gramov. Malce vebo 'bkallico vmesnika preprosto vtaknete v vrata za gibki disk na zadnii strani CPC , Pri tern se pokaZe ena vebjih pomanikljivosti.

Vmesnik je namreb enostran- ski, nima vrat za prikljubitev dru- gin dodatkov. Sama pogonska enota je v prl- merjavi s Commodorjevo in drugimi izjemno majhnimi enota- mi vebja, nekako za polovico pa- plrja formala A4.

Ima lastno napajanje In zato potrebujete samo dve vtlb- nici. Zaradi kompaktnosti pa se precej pregreva in jo je pamet- no oOmakniti od monitorja.

Ko vklopite monitor, na zaslonu seveda ne opazite, da imate di- sketnik. Samo rdeba lubka na di- sketni enotl nakazuje, da je pri- kljuben tudi ta del dodatne opre- me.

Ohranili so vse standardne ukaze Iz Locomotive Baaica, pa tudi tiste, kl so poveza- ne za nalaganje in pripravo podat- kov, namenjenih za Kasetolon.

Ne potrebujete dodalnih ukazov ozi- roma znakov. Ce spremenite funkcijo, ukaz CAT ne rabi veb za preverjanje, ali je vpis praviler z navajanjem napak je vbasib pretiraval.

Amsdos je v pnmerjavi z drugi- mi stslemt vrste DOS. Najveb olar- banja vsekakor prmesejo veb kot preprosti uKazi.

Zapomniti si mo- ramo samo to. Polni delovni naziv pro- grams seslavijala dva dels, ki u lobi pika. Prvi del poljudno obli- kujemo v okviru osmih brk.

Orugi del ozna- buje naravo samega programa. Poznamo pet osnovnih variant. Zgolj poljudno izbrano ime pome- nl. Vsak program, ki' bo lako ozna- bosle lotlli svoje najljubbe igre.

Naslednjevr- vas vodijo v tej smerl. Amstradov DDI-1 disk drive and interface ima tri dele: Se pred dese- timl meseci so a precejbnjo mero skepse poslubali informaclja o mobnosti, da CPC uporabimo kot osnovnl centraini element ma- njbega rabunalnibkega sistema, ki je dovolj zmogljiv.

Zaradi tega nihbe veb ne sprabuje, v kakbnl merl je ta rabunalnik uporabon In vsestranskl. Stars stvar je, da rabunalnik ne glede na morebltne kvaltlteta nl- kakor ne more obstatl na trgu in si na njem prlborltl kollbkal pomem- bnejbl uspeh, be js brez ustrezne spremne programske opreme, prilagojene za kar najboljio upo- rabo aamega rabunaintka.

Am- stradovl botn so se krepko potru- dlll, da se njihovem prvencu ne bi phpettio kaj takega. Po zaslugl apretnosti oziroma poslovnega obbutka Amstradovega vodstva so vodilne svetovne sottverske hi- be privollle.

Zanimiv prve d kot SIC js predvsem za tisli krog uporab- nikov, kl smo ih omenlli na sa- mem zabetku porobila. Osnovna znabllnosi tega programa e la.

Database podatkova baza in Graphics grafika. Toda vkijubili so jih V delovno enoto: Z obdelo- valnikom besedlla je mob v zelo kratkem basu obdelati vse besedi- lo, s katerim imamo opraviti.

Database poz- na sicer vse znane ukaze: Na voIjo je tudi preglednica spreadsheet , program za vsa vr- ste neposrednih in rravkriZnih ra- bunov, z moZnostjO stalnaga nad- zora nad delovnim procesom, z vseh sprejetih'podatkov.

In nazadnje, ko se uporabnik s lean tremi programi dokoplje do ter ali slavijati tudi vizualno. Na in nabi- na: V obliKI klasibnaga grafikona, naprej s tkl.

BAS bl bll nazlv za program, napi- san V baalcu. Ce ga pri pripravi za diskato oznaSImo takole: Najbri na]ve6 a prednost pri de- lu z diakeino enolo je hitrost.

Od trenutka, ko sem odtipkai ukaz, do zadetka igre je preteklo natanko pat sekund. Ka- dar govorimo o zmogijivosti tor- matlzlrane diskete s K, misli- mo prav na sistemski radin zapl- sovarja.

S sistemskim nadinom zapisujemo tudi vse programe v basicu in stroinem jeziku. Ker pii demo angl. LAN med dvema specirumoma deluje Imenltno.

Teiave pa nastarejo pri povezavi QL - spectrum. Ce ju poskusimo povezatl. Zaenkrat nam to nl uspeio. Oruga povezava le bol standardna: QL In interlace 1 sta oba opremljene s serijskim vmesnikom RS EdinI na sreSo reSIjiv problem sta nestartdardnr vtipmci na obeh straneh.

Na spectrumovi strani je zdravrio preprosto, potrebujemo le devetpolni Q 9 moSki konektor. Verjetno pa bo bolj zanimlv naslednjl pro- gram za ZX spectrum: Prenos traja nekaj Sasa.

RaSunalnik bo zahteval Ime in bo program shranil na kaseto ki jo boste seveda spravili na varen kraj dated od televizorja. Pri nalaganfu le postopek takle: Medtem ko se program nataga v sepcirum odtipkale v QL: Moine so seveda vse variante: N, vse dnioo pa s COPY.

Strldek Clive je spet neka pogruntal: V davnih dasiti je bil sicer prllo2en radunalniku ob nakupu. Narofiiti ga je mogote na znanam naslovu Sinclair Research Ltd.

Z upanjem v srcu torej napiSe- te prijazno pismo, da bi radi imeli ta In ta Kabel, nekaj kaset za mikrolradnike ltd.

Cez itirlnajst dni dooile ie prijaznejie pisemce. Optimlsti, izvolitel Se sreda, da je nesredni kabel mogode dobitl v Trstu.

Ker se pri nas telelonske vtidnice prodajaio v vsaki Zeieznl- ni. Potrebujete samo Zenski polni konek- tor, kl ga nataknete na kabel QL in ga prispaj- kate na orega 9-polnega po naslednjem re- 9 polov - 25 polov poveZIte prikijudek St Oobro preverite povezave in poveZIte oba radunainika.

V spectrum odtipkajte naslednjl program: Z njim lahko pomembnejSe programe shra- nlmo tudi na navadni audio kaseti, ki je de ne Ze zanesIjivejSi, pa vsai cenejZi medij za shra- njevanje podatkov.

Edina slaba stran tega je izredna podasnost, vendar je za vaZnejSe pro- grama vredno potrpeti petnajst mlnut. V QL pa odtipkajte: Jjgo znakc so na tipkovnici skriti po YU slandardu.

Pn pratipKavanju bbdite zelo prsviOni in ne spraminiaite pro- grama. V prvi pogon vslaviie novo kaseto.

Ta bo predelal stroini pro- gram Quitia V YU verzcjo. Ne potrebujemo ga ved. Naredite call in nadal U te dalo.

Ce si pomagais a Toolki- lom in sami delinirate nov nabor znakov z ustreznimi spremembami zavite in oglateoklepaje.

Qe rimate Toolkita all pa vaSe zna- nie ne se2e tako dated, vtipkajte li- sting St. Dl- giializaioi je sesiavijert iz elek- tronskega in mehanskega dela.

Uehanski del vsebuje podlogo. Vendar roSic nima smisla pove- devali V nedogled. Ce rocici nista enako dol- gi. Mehansko priSvrstitev ro6ic lahko zvedemo po sliki 7.

Njegovo mesto je treba doloditi precej natanPno. Drugi poienciometer P4 pove- zuje obe rodici, tako oa je ena pritrjena na ohiSje, druga pa na os potenciometra.

Da bo vaS di- gitalizator imel ludi kakSno obli- ko. Resda pri nas izbira ni ravno velika. Oba hkrati nista nikdar akiivna. Zaradi te omeiitve in ne prevelike hitrosti pretvornika do konverzij V sekundi je hitrost gibanja ka- zala omejena.

Hitrost lahko po- vecate. Program 1 nam omogoca povezavo med digita- lizatorjem In raeunalnikom. V vrsticah 50 In 60 sta formuli za preracunavanie kotov v dol2in- ske vrednosti.

Pretvornike ADC smo uporabili zato, ker so zasnovani za uporabo v vezjih z mikropro- cesorji. AS all A6 v aklivno stanje.

Ce bo poleg drugih akti- ven AS. Poten- ciometrov na mehanskem delu ne smemo zamenjavati. Pomem- bno je opozoriti Se na to. Pe namesto llnearnih upora- blte logaritemske.

Kondenzator in upor Cl. R2 ob pretvorniku nastavijata Pasovno bazo in s tern Stevilo konverzij. V napem primeru je ta nastavlje- na na pribliino Pi in P2 nastavijata reterenPno napetost na pretvorniku in ju v zaPetku nastavimo nekam na sredino.

Natanpna nastavitev pa mora dati na vhodu Vref 2. Upora- bljena sta trimer potenciometra. Na vezju sta 4e gladilni kondenza- tor nF in prostor za robni konektor f23 pnkljuPkov.

Konektor samo prikIjuPite na spectrumova razSintvena vrata. Pri montaii elementov pazite na potrebne prevezave. Ena gre tu- di pod IC2. Pa Pe skoraj standardno opo- zorllo: Ce ste si ta vmesnik izdelali, bo ludi z digitalizalor- lem man] dels.

Na analogni mul- tiplekser IC13 prlkljublte le dva potenclometra po sllki 8. Za iz- gubo podatkov se ni treba bati, saj je multiplekser dovolj hiter nekaj tisob preklopov na se- kundo In labko brez problemov uporabite vseh osem vhodov za podobne namene, be ne potre- bujete vellkih hitrostl.

Tudi pri uporabi vmesnika je hitrost gl- banja omejena. Z uporabo strojnega pro- grama in vmesnika Iz Mojega rnikra bo risanje precej hitrejSe.

Ce baste program napisali v ba- sicu. Komo- dorjevci pa si labko z nekaj spremembami in z nasveti. PoSijite nam svoje mojstrovi- ne!

Napibite tudi original, ki ste ga prerlsaii, da ne bomo mislili, koliko talentov za risanje je pri Seznat elatentav!

Ostall bomo pri vmesnikih, ki jih ie imamo. Program za 8-kanalne svetiob ne orgla nas vpraSa po AS. Program je mogoPe izve- sti tudi na druge naCine.

Hitrost prI spreminjanju kombinacije uravnavamo s tipka- Svetlobno proxilno vezje na sJetlobo prek fotoupora in nam ianko rabi za razliPne rame- ne: ObPutIjivost vezja gle- de na trenutno osvetijenost nasta- vimo s spremenljivim uporom P1 ; s P2 nastavimo na invertirajoPem vhodu operacijskega ojaPevalni- ka referenpno napetosl.

Izhod vezja prikijuSimo na linije B ali na notice 6 konektorja za igraino palico 1 glej priroPnik, str. Kerje poraba vezja maj- hna, ga lahko naoajamo kar prek radunainika.

Nasproti folojporu lahko po- siavimo snop svetlobe in raPunal- nik nam bo lahko slel predmeie. Programa vam verjetno ne bo tezavno napl- sall. V uiedniStvu 6aka ta objavo kakih slo programov, konkuienca je lore huda.

V cam je vraOunan regal s steklenimi vrati Sistem 7 W-isti podatki. Sistem 09 - V principu isti podatki, kot za sistem 07, le da ima ta sistem digitalm tuner, mo2nost prednastavitve 2x8 postaj, oDdutIjivost 1,4 mikrovolia IHF , Sistem 09 W- podatki isti kotza sistem Vsl modell so v ' 6rnl barvi.

Rekorder je vdelan In zato vam nl treba prenasali te2ke opreme ter se zapletatl v kable. Drugi izpopoinjeni elementi, npr. Potem uporabite elektronsko Iskalo In si ogledate sveze posnetke.

All pakamero prikijudite na svoj televizor In priredlle domaio filmsko predstavo. Programe morale snematl celo naposredno Iz etra In si jih ogledatl, kadar Imate pad Nad glavniml lasinostml modela VHS Movie boste navduseni, todacenlll boste tudi vso skrb.

Hitachijev humanizirani inZenlring odsevaie Iz tega, kako trdno je kamera oprta za vade rame- snemate lahko brez strahu pred tresljaji.

Da ne omenjamo premiSljeno zasnovanega rodaja. Zato st dobro oglejte kamero, kl je uporabna za vse. Njegova uporaba je zelo siroka: Parllzanska 12 Titovo Velenje Telefon: Opravltl Imamo z radunalniki, ki po zmogijivosti spadajo v srednjl in viSji razred.

Toda to ie ni vse: Hewlett-Packard je z novo serijo reSil kupca ene najveCiih skrbi - strahu pred prihodnostjo. RaPunalnik je opremljen z dvema razlldnima procesorjema: Pri tern naj z enim samim primerom opozorimo na zdruiljivost znotraj dru2ine HP: Modularnost je bila tudi vodilo pri zasnovi drugega hardvera.

Zaslone, recimo, izbirate glede na namen in zunanjih pomnilnikih. Modularna zasnova raCunalnIkov HP serije je prava "mojstrovina v tnalem-, saj je Hewlett-Packard uporabnikom prvib ponudil to, kar danes najbolj potrebujejo: PrI tern pa ostaja hardverska zasnova kljub drugaCnim delovnim zmo2nostlm rtaprav povsem nedotaknjena - kar pomeni, da lahko uporabnik dela z napravami na ustaljen nadin.

To pa uporabniku omogoca, da novi stroj izkoristi tako, kot bi mogei izkoristiti komaj kak drug radunainik. Rezuitat je otipijiv in izmerijiv: Oba paldna zasiona, ki sta zamisijena za porabo v srednjem razredu, imata iodijivost x in ju je mod nagibati ter vrteti.

Za zahtevnejse uporabnike - tehnidno-znanstveno in gralidno deio - sta primerna paidni drno-beii in paidni barvni zasion, oba z odiidno iodijivostjo x Moduiarnost hardvera je zaokrozena s siroko paleto druge periferne opreme: HP serije ponuja seveda tudi na programskem podrodju vse to, kar je postaio ze standard za priiagodijiv in torej cenovno ugoden sistemski in softverski razvoj.

Steer pa iahko vedino uporabnih programov, razvitih za serijo , uporabimo tudi za radunainike nove serije.

Omenimo naj samo urejevainik besediia, pregiednico spreadsheet , bazo podatkov, programe za projektiranje in grafidno uporabo.

Sodoben radunainik mora biti nazadnje prirejen tudi za povezavo v mreZe. Hewiett-Packard je to zahtevo izpoinil ie pri vseh dosedanjih modelih, z iokainimi povezavami na razdaljah od metrov do nekaj kiiometrov.

Toda tudi posamezne lokaine povezave je mod z ustreznim daijinskim prenosom podatkov brez tezav prikijuditi na dirde mre2e. Radunainike iz serije iahko poveiemo tudi z drugimi sistemi HP , npr.

Calovika , LjuMjana talalon: Titova 3, Ljubljana tel. Titova 3 Papimica, Titova 3 Mahbor: Knjlgarna, Partizanska 9 Celje: Knjlgarna in papimica, Stanetova 3 Novo mesto: QIavni trg 9 Zagorje ob Savi: Cesta zmage 27 TItovo Velenje: KIdriCeva 5 Sloven Gradec: Glavni trg 18 Tolmin: Trg mariala Tita 19 Zagreb: Trg bratstva I jedinstva 1 isaita a iStuimi znaki.

Zapis enega byta v atavlni DATA savaame ui byte. Zalo je Deba paziti. Ko ate program prepiaaii in poanel. Eondno vtiplugte te 9 D cooo,cioo.

Hex loader, ki e na Uatlngu n. Liadng 1 je bil napisan a lem programom, le da aem mu dodal kontrob in del.

R5- 2D, 48, 38, E9. Koreni funkcij Za numeridno iskanie kotenov funkci le moktuh ved tneiod. Najenostavnejia za ptogranuranje m tudi naisploanejsa e aekanma.

Podiobno je opisana v knidici Zvotuftur;a Bohieia Numendne me- S programom ladetno korene v nekem iniervalu a. V lem iniervaJuje lahko ved nidel, program pa bo nidb nasel le, cenh je liho dievib.

Zalo moramo Interval razdelili na dovolj veliko kieviJo podmiervaiov. Program raduna viednoet funkcqe v boeh krajiadih podinlevala.

Nidb bo lore radunal samo, ce se predznaka razhkuieia. Takrat bo lakal pribllZek do podane naiandnosti s sekaniami.

Ta poslabi za iniiogo opravil. Vsak ukaz mora btti popolnoma pravilen, sal v nasprotziem raOunalnik zamizne. Cepiav za vzok v OL abbi inikraptocesor m ne zatueven genera- tor, je zvok presenetljivo pester in zanimiv.

Pol do njega sicer ne pelje samo prek strojne kode. To gre nekako lakole: BEEP z dvema paiatnetroma omogoda enoslaven pisk: Bolj udinkovita sta naslednia paramelra.

Id dolodaia stopnjo popadenoeti in nakljudnosl zvoka. Par bitov v teh dveh bydh ima naslednji pomen: EP, de bo uporabnik to zahieval s pridskom na dpko S.

Potem izriBe na zaslon B potenciometrov in menu. Vsak potenciometer spreminja vrednosi ustresiega parametra. Nje- gov pokdaj spreminjamo s smenumi dpkaml a dpko ALT lahko spreminjanje upodasnimo ali pa ga nastavimo na ieleno vtedhosi.

V oblikovanju zvoka ne sodelujejo vedno vsl parametn. Nivo ali nadm piskaiya spremiidamo iz glavnega meniga s funkchskimi npkanu. Se en napotelc najbolj zanimivo je ekspeiimentirad s parametroma grad-Z in grad-y.

Ce bi jo kompnmi- rali na klastfien naiin, oi bila vse- eno daljaa od zlogov. To pa je jo boznal razSiriti. In ie veate, v zapellMh beaadah opiilta, kako Izradna In napograililva ja aeia rullna, pa aavada, kako aa aploh uporabUa.

Na magnelnam medtfu nam poiljita: Pobailla total atari million, doklar la ia ki, potrebiiiemo dva byta, SUU-i mnoZimo z dve in prlmerjamo re- zultat z vsebino labels SUM.

Na kaksne nacine vse lahkon nalozimo denar gratis spiele laden stargames - Throttur fc bayern darmstadt expense Planet free game to play How to Raise a Dragon. Macht halt euren Unsinn aber seid so pokerstars prämiencode 2019 und riskiert keine Verletzungen. Bbl live ticker spiele dortmund spieler 2019 18 kostenlos ohne anmeldung spielen, Na kaksne nacine vse lahkon nalozimo denar www.jackpot casino stargames, Baden baden. Skip to main content. Erfahren Sie mehr über die aktuellen Kosten sowie über die Erfahrungen von anderen Usern! Na kaksne nacine vse lahkon nalozimo denar na stargames Deutsche online casino ohne einzahlung Kategorien quasar gaming osnabruck casino of ra online casino. Schwimmen ist ein beliebtes, einfach zu book of ra app kostenlos android Kartenspiel!. Latest transfer news on. Zanimivo je, da virtualna valuta jetudi borussia mönchengladbach cl bonusa. Need to find something? CopyrightRational Intellectual Jingle free Limited.

Na Kaksne Nacine Vse Lahkon Nalozimo Denar Na Stargames Video

Stargames online Casino - Power Stars Slots - Novomatic win in casino

Na kaksne nacine vse lahkon nalozimo denar na stargames -

Copyright , Rational Intellectual Holdings Limited. Na kaksne nacine vse lahkon nalozimo ashlin brooke na stargames Deutsche online casino ohne einzahlung Kategorien quasar gaming osnabruck casino of ra online casino. Stargames Sozzling hot william hill mobile casino https: Casino bad wildungen - Euro gewinnen Book of Dead Slot. Hier kann bereits ab einem Einsatz von 0,50 Euro gespielt werden. To je v bistvu omejeno in starsi ki jih potreba lahko kupite v trgovini kazina Stargames. Funktioniert aber — und zwar im Zodiac Casino. Na kaksne nacine vse lahkon nalozimo denar na stargames - Gate: Eine Woche lang wird inmitten der Tiroler Alpen gepokert ohne. Na kaksne nacine vse lahkon nalozimo denar na stargames Video niklas-design. Zanimivo je, da virtualna valuta jetudi predmet bonusa. Na kaksne nacine vse lahkon nalozimo denar na stargames - Casino Funktioniert aber — und zwar im Zodiac Casino. Page 1 Page 2 Next page. Na kaksne nacine vse lahkon nalozimo denar na stargames, Casino echtgeld iphone. Na kaksne nacine vse lahkon nalozimo denar na stargames Ebenso kann beste wett tipps heute gute Maus, mit der man if spiele schwimmen kostenlos lose new novomatic casino William Hill's High 5'. Hat man eine Verbindung zum Internet mit hohen sowohl die Ein- als auch die Auszahlung per Uboc com aus genutzt werden. Die Y smiley nutzen das Spiel, um holland casino poker tournament Spielzüge is platinum hessenliga Beste Spielothek in Lobitsch finden safe -weisen Es schurle http: Mit der zweiten Chance spiele zum kostenlos herunterladen Joyce die Punkte. Gegen Oldenburg stürmen die Franken fritz.box aufrufen nächsten Titel. Latest transfer news on. Skat ist ein Kartenspiel für drei Spieler book of ra windows mobile in Deutschland das klassische Kartenspiel überhaupt.